Japonska: Kyoto

👘Lepota kulture v Kyotu (3 dni)

Kyoto je zame eno od najlepših mest, kar sem jih obiskala. Seveda sem malo pristranska, ker sem bila tam v času cvetenja češenj in je to pač absolutno nekaj najbolj epskega. Raziskovanje sem razdelila na tri dni: en dan za vzhodni del, en dan za zahodni del in en dan (oziroma pol dneva, zaradi urnika vlakov) za znamenitosti bolj v centru.

🚌Prevozi

V Kyotu je JR linija, ki poteka čez celo mesto, ampak iskreno so bili meni avtobusi veliko bolj priročni, saj peljejo res po cele mestu, med vsemi znamenitostmi in vozijo bolj pogosto. Tako da za Kyoto predlagam IC card kot sta naprimer Suica in Pasmo, na katere naložiš denar in z njimi plačuješ vožnje. Avtobusi po Kyotu so relativno poceni, saj tudi razdalje niso ogromne.

🏘️ Nastanitev

Predlagam, da poiščeš nastanitev nekje v okolici glavne postaje. Tako si od vseh znamenitosti približno enako daleč in nikoli nimaš preveč vožnje. Hkrati imaš postajo vedno blizu, da lahko rezerviraš sedeže za vožnjo s shinkansenom za morebitne dnevne izlete in potovanje naprej. In pa seveda da prtljage ne rabiš nositi preveč naokrog ali pa najemati taksija.

Jaz sem stanovala v hotelu Sakura Terrace The Atelier – low budget varijanta, saj lahko sobo dobiš že od 30€ na noč. To seveda ni 5 zvezdičen hotel, ampak je kljub temu izredno lepo urejen. Stranišča so skupna v vsakem nadstropju, za tuširanje pa imajo v pritličju izjemno urejeno skupinsko kopalnico (ločeno moški/ženske, zaklenjene s številčno kodo, ki jo veš samo ti) z več kabinami s tušem, kjer imaš na voljo tudi pripomočke kot so gumice, vatke, palčke za ušesa, glavniki in britvice, 50 različnih mil in šamponov, poleg tega pa imajo tudi sobo z vročim bazenom (onsen varijanta).

Dan 1: Center Kyota

Prvi dan sem prišla šele popoldan, tako da sem čas namenila osrednjemu delu mesta in si pripravila nekoliko manj natrpan urnik.

Splošen nasvet: pri marsikateri znamenitosti predlagam, da prideš zgodaj zjutraj ali pred sončnim zahodom. In ja, razumem, da ne moraš na vse znamenitosti zgodaj zjutraj, sploh če so vse v enem dnevu 😅 Vseeno to napišem, ker bo tvoj itinerar najverjetneje drugačen od mojega in želim, da veš kakšne so opcije in lahko svoj urnik organiziraš po svojih prioritetah.

🏯 Nijō Castle

Moj prvi postanek je bil grad Nijō, ki je že od leta 1994 del Unescove svetovne dediščine. To je simbol miru obdobja Edo, ko je Tokugawa Ieyasu združil Japonsko in postavil temelje za 265 let stabilnosti.

Če prihajaš iz območja glavne postaje v Kyotu, je najlažje vzeti:

• JR Sagano Line do postaje Nijō Station (cca 10 minut, vključeno v JR Pass) - od tam je približno 15 minut hoje
  ALI
• metro Tozai Line do postaje Nijōjō-mae (ni vključen v JR Pass)

Grad Nijō je bil zgrajen leta 1603 kot rezidenca šoguna Tokugawa Ieyasuja. To je kraj, kjer se je dejansko končala šogunska doba.

Tla v notranjosti ali “nightingale floors” škripajo ob vsakem koraku, to pa z namenom, da opozorijo na vsiljivce. Hoditi po teh hodnikih je prav poseben občutek, kot da si del zgodovine.

Celoten kompleks je ogromen, z vrtovi, jarki in popolnoma ohranjenimi stavbami. Vse deluje zelo umirjeno, skoraj meditativno. Priporočam, da si vzameš čas in ne hitiš — jaz sem tukaj preživela več kot eno uro in mi ni bilo žal.

Nekaj praktičnih nasvetov: Najbolje je priti ob odpiranju ali tik pred popoldanskim zaprtjem, da se izogneš največjim gnečam. Park okoli gradu je čudovit, še posebno če je lepo vreme. V notranjosti fotografiranje ni dovoljeno.

• 💴 Cena: ~1.300 ¥ za odrasle (Klook včasih ponuja combo vstopnice)
• 🕒 Odpiralni čas: 8:45–17:00 (zadnji vstop 16:00), rezervacija ni potrebna
• ⏳ Priporočen čas: 1–1.5 ure

🌳 Kyoto Imperial Palace

Naslednja postaja je nekdanja cesarska rezidenca, ki je danes odprta za javnost brez vstopnine. Ta ogromna kompleksna zelenica in dvorišča so bili nekoč dom japonskih cesarjev, danes pa služijo kot kraj za sprehode, sprostitev in spoštovanje stoletij stare tradicije.

Pot od gradu Nijō:

• metro Tozai Line → prestop na Karasuma Line → postaja Imadegawa (skupaj približno 20–25 minut)
• lahko greš tudi peš (cca 30–35 min)

To je bila uradna rezidenca japonske cesarske družine vse do leta 1869, ko se je prestolnica preselila v Tokio. Kompleks je ogromen, znotraj Kyoto Gyoen parka, in daje občutek popolne umirjenosti. V primerjavi z Nijō gradom je tukaj vse bolj minimalistično.

V kolikor potuješ poleti imej kakšno kapo in sončna očala, ker v okolici ni veliko sence.

• 💴 Cena: brezplačno, lahko se lahko pridružiš tudi brezplačnemu vodenemu ogledu (angleški so običajno ob 10:00 in 14:00).
• 🕒 Odpiralni čas: 9:00–17:00 (zadnji vstop 16:20)jeseni in pozimi se običajno zapre že prej, rezervacija ni potrebna
• ⏳ Priporočen čas: 45 min – 1 ura. Nasvet: Če hočeš miren ogled, pridi zjutraj ali popoldan pred zaprtjem, zračunaj si samo, da imaš dovolj časa tudi za park in sprehod mimo cesarskih vrtov

🐷 Mipig cafe Kyoto

Po ogledih sem imela rezervacijo za mipig cafe – kavarno z mini prašički. Če imaš rad/a živali in iščeš nekaj drugačnega od templjev in svetišč, je to res simpatična zadeva.

Ko sem vstopila, sem dobila odejo (da te ne popraskajo) in navodila, si razkužila roke, in potem… so dobesedno prišli in se usedli name 😄

Zelo hitro se umirijo in zaspijo, tudi v naročju.

• ⏰ obvezna rezervacija vnaprej (termini se lahko hitro zapolnijo, jaz sem rezervirala več dni vnaprej preko Klooka)
• 💰 cena: 2200 ¥ za 25 minut, 3300 ¥ za 55 minut - Klook ima včasih cenejše opcije in pakete kjer dobiš še spominek
• 🕒 Odpiralni čas: 10:00–20:00, rezervacija priporočena vsaj 2–3 dni vnaprej
• ⏳ Priporočen čas: 30–60 min

Ni prav kavarna v tradicionalnem stilu, je pa kul odklop in druženje z živalmi. Mini prašički so navajeni ljudi in pridejo sami do tebe, okolje je čisto in urejeno, ti pa imaš fino priložnost za fotkice in videe.

To je bil en tak “mehki reset” sredi potovanja – malo crkljanja, malo smeha in potem nazaj v raziskovanje.

🌇 Kyoto Tower – sončni zahod

Zvečer sem se odpravila še na Kyoto Tower, razgledni stolp tik ob glavni železniški postaji. Ker sem vstopnico kupila že vnaprej prek Klooka, nisem izgubljala časa v vrsti – kar toplo priporočam, še posebej v sezoni.

Razgledna ploščad je na cca 100 m višine in vidiš cel center Kjota, gore v ozadju in razpored mestnih četrti, kar je še posebej lepo ko se zvečer prižgejo luči. Moj tip 👉 pridi cca 30–45 minut pred sončnim zahodom, da ujameš prehod iz dneva v noč – mesto se čisto spremeni, ko se prižgejo luči.

• 💴 cena: cca 900 ¥ za odrasle
• 🕒 Odpiralni čas: 10.00-cca 21:00–22:00 (odvisno od sezone), (zadnji vstop 20:30), rezervacija načeloma ni potrebna, je pa priporočljiva, če želiš ujeti sončni zahod
• ⏳ Priporočen čas: 45 min – 1 ura

Po celem dnevu hoje je to en tak “počasen” moment za zaključek, da se umiriš in pripraviš na naslednji dan.

Dan 2: Vzhodni Kyoto – templji, pagode in tradicionalne ulice

Drugi dan sem vstala zelooo zgodaj, ker sem si želela odkriti dušo vzhodnega Kyota. In glede na prvo lokacijo, ki sem jo želela videti, se je splačalo zgodaj vstati…

⛩️ Fushimi Inari Taisha

Ena najznamenitejših točk na celi Japonski je Fushimi Inari; svetišče, ki je znano po svojih neštetih oranžnih torii vratih, ki se vijejo kot svetlo rdeča reka okoli hriba.

Iz Kyoto Station:

• JR Nara Line do postaje Inari Station (5 minut, vključeno v JR Pass)

To je ena najlažjih poti v Kyotu — postaja je praktično pred vhodom.

To je eden najbolj znanih šintoističnih templjev na Japonskem, posvečen bogu/božanstvu Inari (bogu riža in »prosperity« nevem kako je to po slovensko 😅). Naokoli je ogromno kipcev lisic »kitsune«, to pa zato, ker naj bi bile lisice Inarijevi sli ali kurirji.

Vstopnine in odpiralnega časa za svetišče ni; in ko prideš se lahko prosto sprehajaš naokoli. Rdeča torii vratca potekajo po celem hribu do vrha in glede na natrpanost tvojega urnika lahko greš na mini hike do konca. Pot do gor traja okoli 45 minut + pavzice za fotografiranje. Pot je lahko daljša glede na to kakšna je gneča - če prideš zgodaj zjutraj ali pozno zvečer je gneče manj, pa tudi višje kot greš, bolj se gužva razredči. Veliko ljudi pride samo do polovice, po svojo naslednjo profilno sliko na instagramu, potem pa odidejo naprej. Meni osebno je bila pot do vrha fantastična, bolj ko greš gor, bolj džunglasta postaja okolica in torii vratca so še bolj magična in skrivnostna v temnih in divjih gozdovih.

• 💴 Cena: brezplačno
• 🕒 Odpiralni čas: 24/7, brez rezervacije
• ⏳ Priporočen čas: 1-1.5 ure za klasičen ogled ali pa cca 2-3 ure za sprehod do vrha in nazaj

Ker sem šla zgodaj zjutraj (okoli 7 zjutraj), sem imela pot skoraj zase in niti malo mi ni žal jutranjih podočnjakov, ker je bila izkušnja res vrhunska.

🏯 Tempelj Kiyomizu-dera in območje Higashiyama

Po Fushimi Inari sem nadaljevala proti območju Higashiyama, znanem po strmih ulicah, tradicionalnih lesenih hišah in kakšnih tisoč fotk vrednih kotičkih.

Od Fushimi Inari se do tja lahko odpraviš na več načinov, odvisno od ure in letnega časa. Google maps je tvoj najboljši prijatelj, saj imaš tam vse razporede in odhode zelo točne, plus številke avtobusov in cene vozovnic. Zelo vrjetno boš moral/a enkrat prestopiti, ampak cela pot do Kiyomizu ti bo vzela nekje med 30 in 40 minut. Izkoristi in si za ta čas poišči sedež, kajti od tu naprej bomo veliko hodili peš 😉

Kiyomizu-dera je gotovo ena izmed ikon Kyota: eden najbolj znanih budističnih templjev na Japonskem, ustanovljen leta 778, s široko razgledno teraso, ki se razteza nad mestom že več kot 1200 let.

• 💴 Cena: ~¥400–¥500 za odrasle
• 🕐Odpiralni čas: Približno 6:00–18:00 (se spreminja med sezonami)
• ⏳ Priporočen čas: 1–2 uri
• 🌄Nasvet: Prihod zjutraj za manj gneče ali pred sončnim zahodom za neverjetne razglede

Po Kiyomizu pa sem se s krožnim sprehodom povzpela po strmih ulicah Higashiyame, kjer so se na vsakem vogalu skrivale male trgovinice z ročno izdelanimi piškoti, mochiniji, ročnimi izdelki in skritimi razglednimi točkami. Med njimi tudi…

🏮Hōkan-ji (Yasaka Pagoda)

Med sprehodom, približno 10-15 minut od Kiyomizu-dera (skozi Sannenzaka & Ninenzaka) sem obiskala tudi pagodo Hokan-ji, starodavno 5-nadstropno Yasaka pagodo, ki stoji v srcu Higashiyame in je simbol večne tradicije mesta. Bi rekla, da je to najbolj fotografirana pagoda v Kyotu. In ja, ljudi BO ogromno. Ampak kljub temu ima kraj neko posebno energijo. Če ujameš trenutek brez množice, je skoraj magično.

Legenda pravi, da tempelj sega vse do leta 592, ko naj bi ga ustanovil princ Shōtoku. Pagoda, ki jo vidiš danes, je bila večkrat obnovljena skozi stoletja, a še vedno stoji kot simbol starega Kyota.

To je pravzaprav eden redkih primerov, kjer lahko (če imaš srečo) vstopiš v notranjost pagode in vidiš leseno strukturo od znotraj — kar je na Japonskem precej redko. Ampak notranjost ni vedno odprta, tako da ne planiraj dneva okoli tega.

• 💴 Cena:
  • zunaj: brezplačno
  • notranjost: ~400 ¥
• 🕒 Odpiralni čas:
• zunanjost: 24/7
• notranjost: običajno ~10:00–15:00 (ni vedno odprto, brez rezervacije)
• ⏳ Priporočen čas: 20–40 min (ali več za fotošuting)

✨Tempelj Kōdai-ji

Nato sem se sprehodila (5–10 minut) še do Kōdai-ji templja, ki je znan po svojih vrtovih in bambusovem gozdičku. In ga je vredno obiskati zaradi občutka notranjega miru in odlične arhitekture. Zgrajen leta 1606 v spomin na slavnega vojskovodjo Toyotomi Hideyoshija — dala ga je zgraditi njegova žena Nene.

Če je Hōkan-ji “Instagram Kyoto”, je Kōdai-ji “zen Kyoto”.

Ko sem stopila noter, se je vse umirilo. Zvok mesta izgine, ostanejo samo koraki po pesku, veter in tišina.

• 💴 Cena:
  • osnovna: ~600 ¥
  • combo vstopnice (Kōdai-ji + Sho muzej + Entoku-in): ~900–1000 ¥
• 🕒 Odpiralni čas:
  • 9:00–17:30 (zadnji vstop ~17:00), rezervacija ni potrebna (razen posebni večerni dogodki)
• ⏳ Priporočen čas: 1–1.5 ure

👘Yasaka Shrine & Gion

Pohajkovanje sem zaključila pri Yasaka Shrine, ki se nahaja med glavnimi ulicami Giona in je čudovit primer svetišča, ki je še vedno aktivno in del življenja prebivalcev. Če imaš možnost se sprehodi tudi skozi Gion, kjer lahko v ozkih uličicah še vedno lahko uzreš maiko (učenke gejš) če imaš srečo.

Gion je v letu 2026 še vedno odprt za turiste, vendar obstaja pomembna sprememba, ki jo moraš vedeti, če ga boš vključil/a v svoj itinerar.

✔️ Glavne ulice, kot je Hanamikoji Street in okolica Yasaka Shrine, so še vedno odprte in dostopne za obiskovalce – lahko tam raziskuješ, občuduješ tradicionalne lesene hiše, obiščeš trgovinice in uživaš v vzdušju gejša četrti.

❗️ A obstajajo omejitve:

• Nekatere zasebne ulice (predvsem tiste, kjer prebivajo geiko in maiko ali kjer so privat hiše) so od aprila 2024 označene kot zasebne in zanje velja prepoved vstopa turistom
• V glavnem se te poti označujejo z jasnimi znaki (“no entry”, “private road”), kjer vstop pomeni tudi možnost globa do 10.000 ¥
• To velja predvsem za stranske ulice in notranje “roji” poti, ne pa za glavne prometne ali turistične poti

⚔️ Samurai & Ninja Museum

Za čisto drugačen zaključek dneva sem skočila še v Samurai & Ninja muzej, ki se nahaja bolj proti zahodu.

Od Yasaka shrine se z enim od mnogih busov zapelješ do postaje Shijo Takakura nato pa še 5-10 minut sprehoda do lokacije.

Ni ogromna institucija v smislu “velikih muzejev”, je pa zelo interaktiven in zabaven – predvsem, če želiš malo bolj razumeti, kdo so bili samuraji in ninje tudi izven hollywoodskih filmov. Naš vodič je bil res zabaven, skozi cel ogled smo se smejali in izkušnja mi je res ostala v spominu. Na koncu pa imajo tudi foto kotiček z rekviziti, maskami in orožjem.

Nekaj utrinkov iz muzeja:

• 👘 vidiš originalne oklepe, meče in oblačila
• 📚 dobiš razumljiv vpogled v zgodovino bojevnikov brez nakladanja
• 📸 lahko se oblečeš v samuraja ali ninjo (fotke so obvezne)
• 🥷 najboljši del: metanje shurikenov (ninja zvezd)
• 💡 rezervacija prek njihove spletne strani je cenejša kot na licu mesta

Vzdušje je zelo sproščeno, malo “touristy”, ampak iskreno — zelo zabavno.

• 💴 Cena: ~2.500–3.000 ¥
• 🕒 Odpiralni čas: približno 10:00–19:00
• 📅 Rezervacija: priporočena (1–2 dni vnaprej, posebej v glavni sezoni)
• ⏳ Priporočen čas: 1–1.5 ure

🌙 Pontocho – večerna magija ob reki

Bližal se je večer in čas je bil za en dober obrok z lepim azgledom. 10-15 minut peš proti vzhodu in že smo na zadnji lokaciji za ta dan.

Pontocho je ozka ulica tik ob reki Kamo, znana po restavracijah in tradicionalnem vzdušju. Zvečer je res nekaj čisto posebnega – lučke, lesene hiše, tisti “old Kyoto vibe”, zaradi katerega se za trenutek počutiš, kot da si v filmu.

Popolna lokacija za zaključek dneva s sprehodom, večerjo ali pjačko z razgledom. Vzemi si čas za sprehod gor in dol po ulici, ne samo za eno restavracijo – kmalu namreč ugotoviš, da je Pontocho cel experience, ne samo postanek za hrano.

Dan 3: Zahodni Kyoto

Tretji dan sem se zjutraj nekoliko bolj naspala, saj sem imela nekoliko manj natrpan urnik. Zahodni del mesta je kontrast mestnemu vrvežu: mirni vrtovi, bambusovi gozdovi, templji, ki šepetajo svojo zgodovino in celo malo naravnih živalskih interakcij.

🏯 Kinkaku-ji (Golden Pavilion)

Kinkaku-ji je eden najbolj prepoznavnih templjev na Japonskem, znan tudi kot »Golden Pavilion« ker so njegove stene pozlačene.

Pot iz Kyoto Station:

• bus 101 ali 205 do Kinkaku-ji michi (cca 40–50 min, ni JR Pass)

Alternativa:

• JR Sagano Line do Enmachi + bus (malo hitreje, ampak več prestopanja)

Jaz sem šla direkt z busom — enostavno, ampak malo daljša vožnja.

Kinkaku-ji je zen tempelj, katerega zgornji dve nadstropji sta popolnoma prekriti z zlatimi lističi.

Prvotno je bil zgrajen v 14. stoletju kot vila šoguna Ashikaga Yoshimitsuja, po njegovi smrti pa spremenjen v tempelj. Današnja zgradba je rekonstrukcija iz leta 1955 (original je bil požgan), ampak to nič ne zmanjša njegove lepote.

To je eden tistih krajev, ki jih vidiš milijonkrat na slikah… in potem prideš tja in je še lepše. Ko se tempelj zrcali v vodi, z zelenjem okoli — res izgleda skoraj nerealno. Ampak seveda, s takimi razgledi pride tudi ogromna (res ogromna) množica ljudi.

To ni miren tempelj. Ljudi je ogromno in težko dobiš sliko na kateri si sam. Pot naokoli je zato enosmerna. Takoj ko vstopiš imaš najlepši razgled (in tudi največjogužvo) tako da ne čakaj s slikcami. Jaz sem recimo zaradi gužve na začetku izpustila fotkanje z mislijo »ah saj bom kasneje fotkala, na točkah kjer je manj ljudi« ampak kasneje ni več tako lepega pogleda na stavbo kot pri vhodu. Tako da sem potem naredila še en dodaten krog, po še večji gužvi. Ne priporočam.

Pridi čimprej po odprtju (8:30-9.00), še vseeno pričakuj gnečo ampak vsaj nekoliko manjšo.

Če imaš priložnost, si rezerviraj še kak tea ceremony v okolici. Kyoto je prestolnica matche in tukaj boš zagotovo dobil/a najbolj pristno izkušnjo.

• 💴 Cena: ~500 ¥
• 🕒 Odpiralni čas: 9:00–17:00 (zadnji vstop okoli 16:30), rezervacije niso potrebne
• ⏳ Priporočen čas: 45 min – 90 minut (sredi dneva je takšna gneča, da težko kontroliraš koliko časa si tam)

🎋 Arashiyama Bamboo Forest

Še nekoliko bolj zahodno od Kinkaku-ji leži Arashiyama Bamboo Grove. Zadnja leta je tudi med turisti noro priljubljena destinacija, tako da obisk morda ni tako magičen, kot se zdi na vseh instagram reelih, ampak še vedno je vreden ogleda. Če želiš več miru, pridi zgodaj zjutraj, ko je gneča manjša - pot je brezplačna in odprta 24/7.

• 💴 Cena: brezplačno
• 🕒 Odpiralni čas: 24/7
• ⏳ Priporočen čas: 20–40 min

Ob gozdu se nahaja tudi Sagano Romantic Train (zagotovo te ujame kakšen plakat ali reklama). To je odprt vlakec, 25 minut vožnje ob reku z razgledi na naravo, še posebej lepimi v času češenj in pa jesenskih barv. Jaz sama nisem šla na ta vlak, najprej, ker sem imela v itinerarju stvari, ki sem si jih bolj želela videti, kot drugo pa so mnenja na spletu precej mešana. V kolikor ti tvoj urnik dopušča in se želiš malo usest, posnackat, potem je to lahko ena opcija. Cena je cca 880¥ za odrasle.

🛕 Tenryu-ji Temple & Shigetsu

5 minut hoje od gozda najdeš Tenryu-ji - eden najpomembnejših zen templjev v Kyotu in del UNESCO dediščine. Ustanovljen je bil v 14. stoletju in slovi po svojem vrtu, ki je ohranjen v originalni obliki že stoletja. Vrt je zasnovan tako, da vključuje naravno pokrajino in okolico, tudi gore v ozadju postanejo del kompozicije.

• 💴 Cena:
  • vrt: ~500 ¥
  • notranjost: dodatnih ~300 ¥
• 🕒 Odpiralni čas: 8:30–17:00, brez rezervacije
• ⏳ Priporočen čas: 1 ura

Znotraj Tenryu-ji kompleksa se nahaja tudi shojin ryori restavracija. To je vegetarijanska budistična kuhinja, ki je pripravljena na prav poseben način, da vključuje čim bolj naravne sestavine in preproste okuse. Imajo tudi veganske menije, je pa cela izkušnja nekoliko dražja (~3.000–5.000 ¥ -odvisno od menija). Če te zanima tematska, mirna in zelo premišljena japonska vegetarijansko-veganska kuhinja, je vredna obiska. Toplo priporočam, da rezerviraš vnaprej, in pa imej v mislih, da so odprti le od 11:00 do 14:00.

Če ne želiš budistične izkušnje kosilca, v okolici Arashiyame najdeš Ine in Oku-no-Niwa; dve prijetni restavraciji, ki prav tako nudita veganske obroke.

🐒 Iwatayama Monkey Park

Po kosilu sem se sprehodila čez reko, 15-20 minutni sprehod in prispela do vznožja manjšega hriba, kjer sem kupila vstopnico za Monkey Park.

To ni živalski vrt, ampak je dejansko park – nahaja se navrhu hriba okrog katerega je gozd in se opice prosto sprehajajo po celem območju.

Da prideš do dejanskega parka moraš najprej priti do vrha hriba. Tako da pričakuj en manjši hike, cca 1,5 kilometra. Pot je kar strma, ampak urejena in široka, tekom poti pa je tudi več klopi za postanek. Do vrha traja okoli 20-30 minut. Večina poti poteka po gozdu, tako da imaš v sončnih dneh senco, če pa je ravno deževno obdobje, pa imej primerno obutev za spolzek in blaten teren.

Ko enkrat prispeš do vrha lahko ostaneš kolikor časa želiš (no ja, do zaprtja parka). Pot navzdol pa je tudi hitrejša in manj naporna.

Čeprav so opice majhne in prisrčne, ne pozabit, da so to divje živali. Povsod po parku so tudi znaki z opozorili in navodili. Najbolj pomembno je, da jih ne gledamo direktno v oči. V parku se lahko tudi kupijo vrečke z arašidi in jabolki za hranjenje opic - ampak zaradi varnosti hranjenje poteka znotraj koče, kjer so opice ločene od nas z rešetkami (niso prav v kletki, opice lahko prosto vstopajo in izstopajo, rešetke so tam bolj za našo varnost med hranjenjem).

• 💴 Cena: ~600 ¥
• 🕒 Odpiralni čas: 9:00–16:00 (zadnji vstop ~15:30), rezervacije niso potrebne
• ⏳ Priporočen čas: 1.5–2 uri

⭐Za konec

Preden sem šla nazaj proti domu sem se še malo sprehodila naokrog. Ob reki so lepe poti za sprehajanje pa tudi nekaj stojnic s prigrizki za polnjenje baterij.

Tukaj pa se moj itinerar konča. Ostane ti še nekaj ur v dnevu, ki jih lahko porabiš za poljubne aktivnosti, ki jih meni ni uspelo opraviti. Nekaj predlogov: teamLab Biovortex, Gion delavnica kjer izdelaš lastne palčke, ogled pravih japonskih sumo borb, Kintsugi delavnica (t so tiste pozlačene razpoke v krožnikih), tradicionalen geisha ali maiko show, ali pa se pojdi razvajat v kakšen lokalen onsen.

V Kjotu je sicer še ogromno aktivnosti, ampak moj čas se je na žalost iztekel in morala sem se odpraviti naprej proti Osaki.